TAI CHI
Tai chi je tradicionalni sistem vaj v gibanju. Temelji na mehkih in krožnih gibih, ki aktivirajo človekovo energijo. Kitajci življenjski energiji pravijo chi, ali qi. Izhaja iz taoističnega koncepta o jinu in jangu, ki uči, da ni začetka in ne konca, ampak tekoče menjavanje nasprotij, nenehno spreminjanje, kroženje energij, ki vodi v harmonijo, ravnovesje.
Izraz tai chi prevajajo na več načinov. Po eni razlagi pomeni »veliki tram, ki nosi streho hiše« ter v prenesenem smislu predstavlja povezanost neba in zemlje. V bolj filozofskem smislu tai chi pomeni »vzvišeni konec,« ali »najvišji zakon,« kar na Vzhodu ponazarja tudi beseda Tao, ali Pot.
Izraz tai chi prevajajo na več načinov. Po eni razlagi pomeni »veliki tram, ki nosi streho hiše« ter v prenesenem smislu predstavlja povezanost neba in zemlje. V bolj filozofskem smislu tai chi pomeni »vzvišeni konec,« ali »najvišji zakon,« kar na Vzhodu ponazarja tudi beseda Tao, ali Pot.
Tai chi se je razvil iz kung fuja, torej iz borilnih veščin, o čemer priča tudi njegov prvotni naziv tai chi chuan. Chuan pomeni »pest« ali »način bojevanja.«
Legenda pripoveduje, da je v 13. stoletju živel menih, puščavnik po imenu Zhang Sanfeng, ki je nekega dne v gorah opazoval boj kače in žerjava. Navdihnili so ga krožni gibi kače, ki so se izkazali za superiornejše pred direktnimi naskoki žerjava. Pozneje je Sanfeng napisal Spis o 13. osnovnih položajih in oblikah gibanja, s katerim je utemeljil tai chi. V nasprotju s shaolinskim kung fujem tai chi ne temelji na sunkovitih gibih, hitrosti ali moči mišič, temveč na mehkih, krožnih, fluidnih gibih.
Tehnike tai chija je kasneje izpopolnil Chen Wangting (1597 – 1664), ki velja za utemeljitelja šole chen. Iz njega so se nato razvile različne smeri, od katerih so najbolj znane tri: yang (Yang Lu Chan 1799 – 1872), wu (Wu Yuhsiang 1812 – 1880) in sun (Sun Lu Fang 1861 – 1932).
Najbolj priljubljena vaja tai chija je »pekinška forma« šole yang, ki obsega 24. gibov. Priljubljene so tudi vaje tui shou ali »potiskanje rok,« ki se izvaja v paru s partnerjem. Za meko tai chija velja gorovje Wu Dang, kjer deluje veliko število šol. Wu Dang je postal svetovno znan s filmom Prežeči tiger, skriti zmaj (2001).
V tai chiju izvajajo tudi tekmovanja (svetovna, evropska prvenstva, mednarodni turnirji), in sicer v dveh disciplinah, goloroke forme in forme z mečem (jian).